V spletnem omizju so o vplivih epidemije koronavirusa na športno industrijo mnenja soočili strokovnjaki iz različnih področij. O tekmah brez gledalcev, odpovedi dogodkov, povratku športne aktivnosti, sponzorskih izzivih in financiranju športa v Sloveniji. 

V spletnem pogovoru so sodelovali Blaž Tomažin Bolcar, odvetnik specialist za športno pravo iz Odvetniške pisarne Tomažin Bolcar, Tomislav Čizmić, predsednik uprave Mercatorja, ki je eden največjih podpornikov oziroma sponzorjev slovenskega športa, Jernej Smisl, predsednik RK Celje Pivovarna Laško, Tomaž Ambrožič, direktor športno marketinške agencije Sport Media Focus in Miha Verdnik, vodja alpskih disciplin na Smučarski zvezi Slovenije. 

Začetek debate je temeljil na pogovoru o reševanju trenutne situacije, v kateri so pod vprašajem nadaljevanja tekmovanj in predvsem pogodbe športnikov in športnih delavcev. Pri celjskem rokometnem klubu se z igralci, strokovnim vodstvom in zaposlenimi pogovarjajo o (začasnem) znižanju plačil. Podobno velja za vse na Smučarski zvezi Slovenije. Vodja alpske panoge Miha Verdnik: “Treba bo iti v drastično znižanje pogodb. Če se deležniki s tem ne bodo strinjali, nam ne preostane drugega, kot da pogodbe prekinemo.” Sicer je Smučarski zvezi Slovenije pričakovan izpad približno 20 % sredstev, predvsem zaradi državnih prvenstev in ostalih dejavnosti, ki jih po navadi izpeljejo po koncu tekem za svetovni pokal. Nenazadnje je odpadel tudi Pokal Vitranc v Kranjski gori. 

Sponzorstva se bodo reševala zaradi družbene odgovornosti podjetij

“Naleteli smo na razumevanje sponzorjev, da ne bo mogoče zagotoviti izvajanja pogodb,” je omizju zaupal Jernej Smisl. “Pogovarjamo se o drugačnih načinih, kako upravičiti sponzorski vložek. Zdi se mi, da je ravno ta solidarnost splošna značilnost trenutnega položaja okrog epidemije.” Dodal je tudi, da je športni kolektiv težko pripravljen na primer, kot se je zgodil zdaj. »Klub se na takšno situacijo pripravi tako, da ima tekoče poslovanje urejeno, da ne hodi po robu,« je preventivno in smotrno vodenje kluba v »normalnem« času izpostavil predsednik najuspešnejšega rokometnega kluba v Sloveniji. 

Predsednik uprave Mercatorja Čizmić je sponzorsko vpletenost Mercatorja v prihodnosti in po epidemiji opisal tako: “V interesu nam je, da vse športne organizacije delujejo dobro. Zato bomo tudi pomagali, da bi stvari naprej delovale kolikor toliko normalno.” Tomaž Ambrožič pravi, da brez družbene odgovornosti podjetij slovenski šport ne bi mogel niti približno dosegati takšnih uspehov, kot jih zdaj. 

Potrebne so rešitve financiranja športa in športne industrije – je rešitev vzpostavitev Urada za šport izven Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport? 

Ambrožič izpostavlja problematiko financiranja s strani sponzorjev po krizi: “Prihodki športnih kolektivov s strani sponzorjev so trenutno neprimerno večji kot prihodki iz javnih sredstev. Po tej krizi preprosto ne bo dovolj sponzorskega denarja za vse v športu. Verjetno bomo morali razmišljati o drugačnem financiranju športa. V preteklosti se je ta vidik zanemarjal. Vlogo financiranja športa bi morala dejavneje prevzeti država. Nimam v mislih, da bi država poskrbela za vse. Absolutno ne bo in ne more. Je pa treba razmisliti o tem, kaj je odgovornost države, lokalne skupnosti. Če želimo imeti šport na tako vrhunski ravni, seveda. Z vsemi medaljami in velikimi uspehi.” Ambrožič dodaja: “Sredstva, ki so namenjena športu, predstavljajo 2–3 odstotke proračuna ministrstva. Posledično je osredotočenost na šport temu primerno majhna.” Olimpijski komite Slovenije je v svojem apelu državi pred dnevi predlagal, da bi podjetja, ki sponzorirajo športno dejavnost, imela določene davčne ugodnosti, kar se zdi Ambrožiču dobra rešitev.

Potrebno je profesionalizirati kader tudi na komercialnih področjih

Trenutna situacija in potencialna finančna kriza, ki bi vplivala tudi na razmere v športu, je seveda drugačna od krize (finančne) pred desetletjem. Kljub temu je dobro pogledati primere dobre prakse. Jernej Smisl se je ozrl v preteklost: “V obdobju po krizi smo zelo omejili odvisnost od enega vira financiranja. V zadnjih letih pa poskušamo povečevati generiranje lastnih prihodkov, doseči dodatno aktivacijo za nagovarjanje novih in že obstoječih sponzorjev.” 

Na tem mestu se pojavi potreba po profesionalizaciji kadra na področju odnosov z javnostmi, marketinga, prodaje, ki poskrbi za vzdržno delovanje športnih kolektivov. Kot izpostavlja Ambrožič je v Sloveniji težava z razumevanjem in dojemanjem komercializacije športa. “To je približno tako, kot bi v podjetjih imeli samo inženirje in proizvodnjo, ne bi pa bilo ljudi v prodaji in marketingu,” meni Ambrožič in dodaja: “Če šport želimo postaviti kot gospodarsko dejavnost, je treba imeti v organizaciji tudi ljudi, ki bodo imeli znanje s tega področja in bodo na tak način pomagali organizaciji pridobiti več finančnih sredstev.”

Blaž Tomažin Bolcar je zaključil optimistično: “Zadovoljen sem, da – čeprav se zavedamo resnosti situacije – je občutiti neki optimizem,” je ob koncu debate dejal Tomažin Bolcar. “Verjamem, da bomo iz tega izšli izkušenejši in boljši.”

POSNETEK WEBINARJA

Za vse, ki si danes niste uspeli ogledati okrogle mize o vplivih epidemije na športno industrijo. V prihodnosti si bomo v Zavodu Sport Lex prizadevali zagotoviti še več kakovostnih vsebin in osvetliti različna področja športa ter športne industrije. Vabljeni, da posnetek delite z vsemi, ki jih zanima to področje in nas spremljate še naprej! 🙏😃#sportlextalk

Objavil/a Sport Lex – Zavod za športno pravo dne Torek, 07. april 2020

Zavod Sport Lex bo še naprej deloval v smeri razvoja športa in športne industrije. V času epidemije bo na voljo več webinarjev, ki bodo osvetlili aktualno problematiko in potencialne rešitve na različnih področjih športa.