O položaju, v katerem se je zaradi neusklajenih pravil znašel slovenski profesionalni šport v luči začetka tekmovalnih sezon in hkratnih koronavirusnih omejitev, je danes govorilo spletno omizje športnih strokovnjakov, ki jih je v svojem Sport Lex Talk-u gostil Zavod za športno pravo Sport Lex. Omizje si je bilo enotno, da primanjkuje posluha s strani pristojnih državnih institucij, obenem pa pogrešajo sistematizacijo protokolov in pravil ter enotnost na strani različnih športnih subjektov.
V spletni okrogli mizi na temo “Kam pluje slovenski vrhunski šport v času koronakrize?” so sodelovali direktor košarkarjev Cedevite Olimpije Davor Užbinec, direktor rokometašev Celja Pivovarne Laško Rok Plankelj, generalni direktor Združenja igralcev košarkarske Evrolige (ELPA) Boštjan Nachbar, športni direktor NK Domžale Matej Oražem in odvetnik specialist za športno pravo Blaž Tomažin Bolcar. Pogovor je bilo mogoče spremljati tudi v živo na spletni strani 24ur.com, povezoval pa ga je novinar televizije POP TV Matic Flajšman.
Govorci so sprva opozorili na razlike med slovensko ureditvijo in pravili evropskih oziroma mednarodnih tekmovanj, ki se nanašajo na omejitev v procesu treninga in igranja tekmovanj glede novega koronavirusa predvsem na mednarodni ravni.
Davor Užbinec, direktor Cedevite Olimpije, se še vedno sprašuje, zakaj obstajajo na mednarodni, evropski ravni drugačna pravila, kot veljajo trenutno ukrepi v Sloveniji in tudi na Hrvaškem. »Ves čas se držimo pravil, da zmanjšamo možnost okužbe, tedensko se naši igralci in člani strokovnega štaba testirajo, tudi po dvakrat, po tisti tekmi s Krko smo se testirali celo trikrat, saj smo želeli biti res prepričani, da smo negativni. V evropskih prvenstvih v primeru enega, dveh ali treh pozitivnih igralcev ne gre v karanteno celotna ekipa.«
Rešitev v boljši komunikaciji, vzpostavitvi pravil in reda za športno področje in enotnosti klubov
Užbinec rešitev vidi v veliko bolj enotnem pristopu športnih zvez in kolektivov, obenem pa opozarja na neodzivnost in pomanjkanje posluha za težave, s katerimi se sooča šport. S tem se strinjajo tudi ostali govorci.
Matej Oražem: “Če ne bi bilo peščice zanesenjakov in zaljubljencev, ki nesebično pomagajo z lastnimi sredstvi in entuziazmom, vrhunskega športa v Sloveniji ne bi bilo. Ni potrebno usmeriti pogleda tako daleč čez mejo in boste ugotovili, da je možno ob skladni organizaciji, pozitivni volji in želji po skupnemu konsenzu priti do ugodne rešitve za vse. Ko je bil pravi trenutek za to, da se klubi in panožne zveze prek vršne športne organizacije – to je Olimpijskega komiteja Slovenije – povežemo v iskanju ustreznih rešitev v dogovoru z državno oblastjo, smo po nepotrebnem zastali in tako rekoč “zamudili vlak”. Samoorganizacija klubov je posledično dvorezen meč. Zato pa imamo krovne zveze, ki so nad nami in posedujejo določeno moč odločanja, da storijo več za svoje klube in jim tudi v teh težkih in negotovih časih omogočijo kolikor toliko normalno delovanje.”
Absolutno soglašam s kolegoma Užbincem in Oražmom, da je komunikacija ključ do boljšega jutri. Če bi, pa bi moralo priti čimprej, uspeli najti skupen jezik s predstavniki NIJZ-ja, državnim vrhom in Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport glede nadaljnjih korakov oziroma postopkov delovanja v teh sila negotovih časih, bi že s tem naredili ogromno,” je dodal direktor RK Celje Pivovarna Laško Rok Plankelj.
Pogled iz evropske perspektive je podal tudi Boštjan Nachbar, generalni direktor Združenja igralcev Evrolige (ELPA): »Eno od večjih težav vidim v tem, da bo preteklo še nekaj časa, dokler se ne doseže dogovor med državnimi ligami in evropskimi tekmovanji. Kot vidimo ima NIJZ svoje poglede na vse skupaj, v evropskem merilu pa veljajo spet drugačna pravila. A še bolj pomembno bi bilo, če govorimo o trenutnem stanju v Sloveniji, da bi se posamezniki poenotili glede ključnih stvari. Ko bo to doseženo, se bodo tudi druge zadeve lažje uskladile.«
Škoda športu
Odvetnik specialist za športno pravo Blaž Tomažin Bolcar je prepričan, da država še vedno na šport ne gleda kot na pomembno gospodarsko dejavnost. »Zato je najlažje šport ugasniti in potem spremljati razmere, kdaj ga bomo znova odprli. S tem se dogaja velika škoda športu, ker se ne upoštevajo ekonomski vidiki. Sprejeti ukrepi bi morali biti sorazmerni in učinkoviti. Ukrepi, kakršnim je bila podvržena Cedevita Olimpija, vsekakor niso bili sorazmerni in učinkoviti.«
»Sorazmernost bi bila podana, če bi bili na voljo ustrezni protokoli. Obstaja potreba po dnevnem usklajevanju protokolov,« je dodal Tomažin Bolcar, ki je znova opozoril na potrebo po vzpostavitvi samostojnega ministrstva za šport ali vsaj jasnega komunikacijskega kanala, ki bo deloval na dnevni ravni. »Iluzorno je pričakovati od NIJZ, da bi se ukvarjal z vsemi športi. Del krivde je tudi na klubih, na nacionalnih panožnih zvezah, ki bi morale vse skupaj igrati večjo vlogo pri usklajevanju protokolov. Najlažje je šport postaviti na rob družbenega dogajanja, a športni dosežki dokazujejo, da bi moral biti prav šport priznan s strani države kot edinstvena gospodarska panoga. In dokler šport kot tak ne bo dobil svojega ministrstva, bo njegova vloga v družbi marginalizirana. Pa čeprav smo v vseh pogledih svetovni športni fenomen,«, poudarja Tomažin Bolcar.
Soglasno pri predlogih rešitev
Vsi sodelujoči so tekom debate prišli do soglasja v smeri rešitev trenutne situacije in obenem dolgoročnega izboljšanja na področju športa. Predlogi rešitev so strnjeni v sledečih točkah:
- Prepoznanje športa kot gospodarske dejavnosti;
- Odprtje komunikacijskega kanala na pristojnem ministrstvu, ki bi na dnevni ravni skrbel za šport in prisluhnil športu;
- Izboljšanje odzivnost pristojnih institucij do sporočil športa;
- Poenotenje kanalov komuniciranja znotraj športa in skrb za piramidno strukturo v športu;
- Finančni ukrepi/pomoč pri testiranju na novi koronavirus;
- poenotenje testiranj;
- prevzem celotnega ali dela stroškov klubov ter posameznikov s testiranji, ki so nujna in pogoj za nastop na tekmovanjih na državni in mednarodni ravni
- Vzpostavitev jasnih protokolov delovanja zaradi specifičnosti posameznega športa.
KONTAKT